Ime pevskega zbora je igra besed, ki vabi v zavestno potovanje pozornosti: od pomena besede k zvoku in nazaj. Ta krožnost povzema naše razumevanje glasbe – kot vabilo, da prisluhnemo izkušnji, ki se rojeva ob prepletanju trenutnih zaznav, spominov in skupne človeškosti.
Tukan in zmaj delujemo od leta 2022 v okviru Društva za razvijanje čuječnosti in združujemo okoli 65 pevk in pevcev. Pod umetniškim vodstvom Žana Rojca zborovsko glasbo povezujemo z elementi glasbenega gledališča, literature in drugimi umetnostmi.
Poleg skupnih vaj naše delo dopolnjujejo sekcijske vaje, ki jih vodijo korepetitorji Ana Petrovič, Janez Golob in Sara Bartha Rijavec. Pomembno vlogo pri oblikovanju koncertov ima umetniški odbor, ki soustvarja koncepte in podpira razvoj koncertnih projektov. Pri razvoju vokalne tehnike redno sodelujemo z vokalnimi pedagogi – v prvih dveh letih z Diegom Barriosom Rossom, trenutno pa s Tanjo Rupnik.
V delovni proces redno vključujemo razvijanje odrske prezence. Pri tem uporabljamo pristope, ki izhajajo iz improvizacijskega gledališča, glasbene improvizacije, prakse čuječnosti in dela s telesom. Jeseni 2025 smo ta pristop predstavili v publikaciji Odrska prezenca pevskega zbora – priročnik z vajami, ki področje osvetljuje z vidika pevca, dramaturga in dirigenta.
V repertoarju zavestno prepletamo različne glasbene svetove – od klasičnih zborovskih del in ljudskega izročila do pop priredb in sodobnih zborovskih kompozicij. Pri oblikovanju koncertov nas vodi dramaturška ideja celote – vprašanje, kaj želimo z zvokom, besedo in prostorom ustvariti ter kako lahko koncert postane celovita izkušnja za poslušalca.
Žan Rojc je umetniški vodja zbora Tukan in zmaj, ki zanj predstavlja edinstven izziv grajenja skupnosti – tako znotraj zbora kot v odnosu s poslušalci. Pri svojem delu posebno pozornost namenja vključevanju vokalne tehnike ter razvoju muzikalnosti, izraznosti in samostojnosti pevcev. V zborovski proces redno vključuje elemente improvizacije, dela s telesom in razvoja odrske prezence.
Z glasbo se ljubiteljsko ukvarja od otroštva. Zaključil je nižjo glasbeno šolo – smer klavir, prve izkušnje z vodenjem zbora pa je pridobil z ustanovitvijo projektnega pevskega zbora v času gimnazije. Med letoma 2019 in 2023 je obiskoval pouk klasičnega solopetja pri prof. Diegu Barriosu Rossu v okviru Glasbene matice Ljubljana, od leta 2023 pa se izobražuje pri prof. Štefici Grasselli.
Leta 2022 se je začel izobraževati kot zborovski dirigent pri mentorju Tomu Varlu. Od takrat redno obiskuje seminarje za zborovodje, kjer se navdušuje nad pristopi različnih mentorjev. Po formalni izobrazbi je univerzitetni diplomirani biokemik, dodatno pa se je izobraževal na področju sistemske psihoterapije.
V letu 2024 je začasno prevzel vodenje Parlamentarnega pevskega zbora Kvorum, v letih 2024 in 2025 pa mesto vokalnega pedagoga pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
Tanja Rupnik redno sodeluje z zborom Tukan in zmaj kot vokalna pedagoginja. Magistrirala je na zagrebški Glasbeni akademiji v razredu Martine Zadro, dodatno pa se izpopolnjevala pri Dunji Vejzović in Bredi Zakotnik. Deluje kot koncertna pevka in vokalna pedagoginja.
Kot solistka je gostovala na številnih festivalih. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je za glasbeni arhiv Radia Slovenija snemala operne arije Mozarta, Rossinija in Dvořaka. Je ustanovna članica profesionalne komorne zasedbe Lazarus iz Zagreba, ki s programom iz hrvaške baročne glasbene dediščine redno koncertira doma in v tujini.
Kot vokalna pedagoginja in vodja Pevske šole Glasbene matice se posveča predvsem glasovom v fazi mutacije, obenem pa skrbi za zborovsko vokalno tehniko hišnih sestavov kot so Mešani zbor Glasbene matice, Vokalna mladinska skupina, otroški in mladinski zbor. Prav tako poučuje solopetje na Glasbeni šoli Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava, delovala pa je tudi kot predavateljica vokalne tehnike na oddelku za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Naša vizija je razvijati zbor kot prostor umetniškega raziskovanja, skupnosti in sodobnih koncertnih praks. S povezovanjem glasbe, gledališča, vizualnih elementov in prostorske postavitve želimo ustvarjati dogodke, ki poslušalca aktivno vključujejo v izkušnjo poslušanja in skupne prisotnosti.
Pevcem želimo omogočiti spodbudno okolje za razvoj glasu, kjer sta tehnični napredek in umetniško raziskovanje enako pomembna kot občutek varnosti, zaupanja in sodelovanja.
